Najprej sva načrtovala torto iz palačink, ker jih mali obožuje. Potem pa sva izbrala bolj zdravo varianto - žolco iz svinjskih parkljev in korenčka.
Mali črnuh je edini, ki me pripravi do tega, da kuham te smrdljive specialitete. Ker sem jo kuhala prvič, ni bila tako trda, kot bi si želela, ampak slavljenca ni to prav nič zmotilo.
Oba s So-šefom se strinjava, da je mali pravi blagoslov in točno tak pes, kot ga potrebujeva. Z njim se oba učiva vztrajnosti, potrpežljivosti, odločnosti (predvsem jaz), doslednosti ...
Daje pa ogromno. Cartanje te 50-kilogramske gmote ljubezni je kot terapija - sprošča in daje občutek ljubezni, sprejemanja, topline ...
Od kar ga imam, se veliko več smejim - nasmehnem se vsakič, ko ga pogledam. In sploh si ne predstavljam, da sem lahko kdaj živela brez :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar