Življenje je sestavljeno iz sprejemanja odločitev. Starejši ko smo, pomembnejše so odločitve. Prva večja odločitev je vpis na srednjo šolo, potem pa izbira študija. Potem pridejo težje odločitve. Kje živeti? Kje iskati službo? Katero službo sprejeti in kako to uskladiti s partnerjem in skupnim stanovanjem?
Včasih se zgodi, da se vprašam, ali sem naredila napako. Ne vem, ali sem se odločila prav. Gledam prijateljice, kako živijo. Ene že poročene, druge načrtujejo naraščaj, spet tretje na novo samske ... Včasih se primerjam z njimi. Primerjam, kako potekajo njihova življenja.
Spet se pojavi vprašanje - ali sem se odločila prav. Kaj, če se ne bi selila? Kaj, če bi vztrajala pri prejšnji službi? Kaj, če ...
Ko sedim na terasi in pijem kavo, opazujem mačke, kako leno poležavajo na soncu in vem, da me bo ne glede na vse on zvečer vedno čakal v postelji, vem, da ni bilo napačnih odločitev.
Pa tudi, če ne bo njega, če ne bo mačk, če ne bo kave na terasi ... Bo še vedno v redu. Moje odločitve še vedno ne bodo napačne. Ker so moje in ker se odločam iz sebe. In še vedno sem bila po vsaki odločitvi bogatejša za novo izkušnjo.
