Občutek nemoči (in kremšnite)

Vse odkar sem padla, se soočam z občutkom nemoči. Ne samo, da ne morem tečt, ne morem niti počet čisto vsakdanjih reči, ne da bi bila pri tem soočena z bolečino (in spet - nemočjo). To me spravlja v jezo in hkrati skoraj v obup. Prišlo je celo tako daleč, da se bom naročila pri zdravniku, naj pove, ali imam kaj počeno ali samo udarjeno.

Zdravniku res ne maram hodit. Nobenemu. Pravzaprav nisem bila pri splošnem zdravniku že tri leta. V čakalnici se počutim grozno, prav tako v bolnišnici. Vedno, ko sem šla koga obiskat ali sem koga pospremila k zdravniku, sem prej ko slej imela hud glavobol. Mislim, da med zidovi zdravstvenih ustanov začutim svojo nemoč in sem soočena s svojo ranljivostjo. Opažam, da to res težko prenašam.

Po drugi strani pa so ravno trenutki nemoči tisti, ki pokažejo, s kakšnimi ljudmi si delimo življenje. Prav tako nam omogočajo razvoj empatije. Če se sama ne bi počutila ranljive in nemočne, bi tudi druge, ki so v takem položaju, težko razumela.

Moj dragi se je izkazal za pravi steber. In za to sem mu neskončno hvaležna.

Včeraj zvečer je spekel kremšnite. Še kremo je sam naredil. He's a keeper. No doubt.

Ironija in pasji piškoti

Življenje ima res zanimiv smisel za humor. Ko sem objavila, kako je tek najboljše zdravilo za samopomilovanje, sem kmalu zatem (med tekom!!) zgrmela po tleh in moja tazadnja mi še vedno ne dopušča, da bi se pognala čez drn in strn. No, pa tudi vreme ne.

Še vedno se smilim sama sebi in tolažim s krofi - iz trgovine, ker se mi v tem stanju "joj-kako-sem-jaz-boga-in žrtev-in-oh-in-sploh) niti ne da kulinarično ustvarjat. Kaj ustvarjat - še kuhat se mi ne da :/

Ampak - ker se mi tudi v trgovina ne da, je Glasnhov vseeno prišel na svoj račun z domačimi piškotki.

Glede na potoke sline, ki so v špagetih visele iz Glasnhovovih ust, in vztrajnemu straženju pečice med peko, so piškoti očitno slastni.

Jaz pa še vedno iščem novo zdravilo proti samopomilovanju in bom vesela vsakega predloga.

Pa še recept (oz. osnutek recepta)

Sestavine:

500 g ovsene moke (pri meni so to v blenderju zmleti ovseni kosmiči)

1 dl olivnega olja (ali masti, če jo imaš)

2 konzervi tune v olju (ali paštete/mesnega narezka/kuhanih in mletih jetrc ...)

2 dl vode

1 jajce

žlička česna v prahu

pribl. 1/2 - 1 skodelica polnozrnate moke za posipavanje

Postopek:

Najprej zmešaš moko in česen v prahu.

Dodaš olje in z vilicami pretlačeno tuno (skupaj z oljem, v katerem plava), jajce in vodo.

Premešaš s kuhalnico, da masa postane malo bolj homogena.

Ko začneš mesiti z rokami, posipavaj z moko, da se testo ne bo prijemalo.

Na koncu mora biti testo po konsistenciu podobno običajnemu testu za piškote.

Testo lahko pustiš za kakšne pol ure v hladilniku (zavitega v folijo), potem pa ga na pomokani površini (ali pa med dvema listoma peki papirja) razvaljaš na približno pol centimetra debelo in poljubno razrešeš - z modelčki za piškote ali pa kar na trakce.

Pečeš približno 30 min pri 170 stopinjah.

Piškote ohladiš in pospraviš v pločevinko in z njimi nagrajuješ pridno psetino, dokler jih ne zmanjka ;)

Slano sladkanje

Vikend je minil. Bil je malo tekaški, pohodniški, deloven, lenoben in kuharski. Tako mi je všeč.

Če ves vikend nimam nobenih obveznosti oz. si sama ne zastavim nobenih ciljev, se v nedeljo večer počutim kot povožen presušen pljunek. Ugotovila sem, da najslabše prenašam načrtno lenarjenje - ko si rečem, da bom cel dan na off, So-šef poskrbi za psa in hrano. Takrat sem ponavadi že po nekaj urah sita sama sebe, naju, na živce mi gre, kako imava urejeno stanovanje, tečnarim za vsako figo ...

Sploh kuhanje je taka hvaležne aktivnost. Pospravim hladilnik, ustvarjam, vmes meditiram, na koncu pa je rezultat celo užitebn :) Kuharsko ustvarjanje je bilo v znamenju pit. Spekla sem eno slano (ali quiche - kiš) in eno sladko.

Od slane ni ostala nikjer niti drobtinica. Slanim pitam sem naklonjena, ker se da z njimi tako fino pospravit hladilnik (pa ne dobesedno ;).

Gre pa takole:

Krhko testo:

200 g polnozrnate pirine moke (ali katere koli druge)

75 g mrzlega masla

6 do 7 žlic mrzle vode

ščepec soli

Nadev:

poljubna popražena/zblanširana zelenjava

Preliv:

pol velikega lončka (ali več) kisle smetane

2 jaci

1-2 dcl mleka

poper

muškatni orešček

topljeni sir za mazanje (pribl. 4 trikotniki)

Najprej sem nahitro zamesila testo in ga postavila v hladilnik ter se lotila nadeva.

Na olivenm olju sem prepražila pol čebule in štiri stroke česna. Dodala sem na tanko narezan gomolj zelene (četrtino gomolja) in pol velikega jačevca. Pustila sem, da se je pražilo pribl. 10 minut, posolila in poporala. Izključila sem ploščo in postavila na stran.

Pečico sem prižgala na 190 stopinj.

Pekač sem premazala z maslom (premer 28 cm). Uporabite lahko tudi manjši pekač (24 ali 26 cm). Potem bo podlaga malo debelejša, ampak še vedno ok.

Testo je zelo krhko, zato se nisem ubadala z valjanjem in bentenjem, kako se mi trga ... Razdelila sem ga na manjše kroglice, jih s prsti raztegnila in razporedila po pekaču ter spet s prsti tako dolgo razporejala testo, da sem pokrila pekač in naredil približno dober centimeter roba (odvisno, koliko nadeva je.)

Potem sem nadev razporedila po testu. Ločeno sem razžvrkljala dve jajci skupaj s kislo smetano in mlekom ter prelila po piti. Za piko na i sem povrhu narezala še sirček za mazanje. Lahko bi uporabila tudi katerikoli drug sir, ta je bil pri roki, pa še tako dober okus ima, ko se zapeče.

Jedla sva jo še toplo, skupaj s solato je bila super dobro kosilo. Najboljši okus pa ima, ko se ohladi.

Zdrava večerja

Zelo rada kuham (in jem). In zelo rada imam recepte, ki so preprosti in s katerimi lahko pospravim kuhinjske omarice. Če so pa za povrhu še zdravi, pa toliko bolje :)

Že nekaj časa se mi v omari valja zavoj suhehga sadja. Na spodnji polici pa je (poleg vsega drugega) prosena kaša. Najprej sem poguglala žnj receptov za prosebo kašo s suhim sadjem. Odpadli so vsi recepti, ki so vključevali namakanje in pečenje. In nastala je preprosta kuhana kaša.

Talole je šlo:

Skodelico ((Pravzaprav sem za merico uporabila lonček za sufle, ki ima manjši volumen kot klasična skodelica)) prosene kaše sem prelila z dvema skodelicama sojinega mleka in postavila na štedilnik. Potem sem narezala skodelico suhega sadja (imela sem suhe hruške, kakije, slive in jabolka) in ga primešala kaši. Dodala sem še vaniljo in cimet. Pustila sem, da je vrelo na nizkem ognju in prilila še dve skodelici sojinega mleka, ker je suho sadje popilo tekočino.

Ko je bila kaša že skoraj kuhana, sem izključila štedilnik, pokrila lonec in pustila, da stoji približno 15 minut. Vmes sem preverila, če je še treba priliti tekočine in prilila še kakšno skodelico sojinega mleka.

Kaše nisem sladkala, ker nisem vedela, koliko sladkobe bo oddalo suho sadje. Ko sem jo mlačno servirala sem jo prelila z agavinim sirupom.

Namesto sojinega mleka lahko uporabite kravje ali katero koli drugo.

Namesto suhega sadja lahko na koncu primešate naribana jabolka.

Namesto agavinega sirupa pa lahko sladkate z medom ali sladkorjem (ali ničemer).

"Ocvrto" v pečici

Večkrat sem že slišala, da se lahko "cvre" tudi v pečici. Danes pa sem to še v praksi preizkusila. Zelo rada imam namreč kanelone (običajno gobove), vendar pa ne maram cvrenja. No, saj okus mi je dober, moti pa me, ker potem celo stanovanje smrdi po olju, pa še vedno imam potem problem, kaj naj naredim s pregretim oljem - ali ga naj shranim ali zlijem. In potem - kam naj ga zlijem ...

No, cvrenje  v pečici se je izkazalo za idealno rešitev. Vse sem naredila kot ponavadi, pekla sem jih pa v pekaču, obloženem s peki papirjem in pokapljanim z oljem. Pekla sem na 200 stopinjah, približno pol ure, vmes pa sem jih enkrat obrnila.

Današnji kaneloni so bili polnjeni z prepraženo čebulo, gobicami (jurčki in štorovkami), podušeno nakaljeno lečo in omakico iz bešamela, česna in gorgonzole.

So-šef pa si je zraven skuhal in spekel pravo domačo prekajeno pečenico.

Male skušnjave

Že dva dni se mi lušta nečesa sadno-sladkega in danes sem si uresničila željo. Spekla sem mini pite z jabolki in malinami. Prva runda je šla v pečico v pekaču za mafine. Ostalo mi je še nekaj testa, ki sem ga razvaljala in razdelila po štirih lončkih za sufle. Te sem celo uspela slikati, pit iz pekača za mafine pa je prehitro zmanjkalo :)

Impro kosilo

Danes sem si zaželela malce bolj konkretno kosilo. Naredila sem cmočke (ali žličnike). Ker mi je zmanjkalo pirinega polnozrnatega zdroba, sem pšeničnemu zdrobu dodala v blenderju zmlete ovsene kosmiče, zraven še malo kisle smetane, žlico mletega čemaža, jajce in sol. Zaradi mletih ovsenih kosmičev so imeli prav lepo strukturo in so bili rahli.

Kaj pa omaka? Na pultu sem imela bučko, pa zjutraj so sosedi prinesli zaboj repe. In tako sem na čebuli podušila repo, dodala bučke, solila, poprala in potrosila z mleto kumino.

Bilo je za prste polizat :P

Kavč vs. delo = kruh

Danes sem utrujena in razmišljam, če bi se lahko izgovarjala na vreme ...

Čeprav sem do vratu v delu (ali pa ravno zato), sem danes na hitro ustvarila pirin kruh brez kvasa, pečen na zeljnih vehah. Prednost peke brez kvasa je zagotovo predvsem v času - takoj, ko sem zmešala sestavine, je kruh že potoval v vročo pečico.