torek, 3. julij 2012

Premagovanje odporov

Nekoč sem nekje prebrala, da je premagovanje odporov bistvenega pomena za osebnostno rast. Takrat tej misli nisem pripisala večjega pomena, vendar sem kasneje ugotovila, da še kako drži.

S kakšnimi odpori se običajno soočam? Pogosto je med njimi jutranje vstajanje, saj bi bilo tako fino še malce poležati in se zakopati v odejo - vendar če se vstanem, sem potem vedno zadovoljna, da sem dan začela zjutraj, ker v jutranjih urah največ naredim. Včasih se mi ne da it tečt in ko premagam ta odpor sem potem nagrajena z izvrstnim počutjem in dobro mero energije. Potem so tu še odpori pred pospravljanjem (pa je tako fini občutek, ko se vse sveti), včasih pred pasjim sprehajanjem (pa čeprav potem neznansko uživam, ko gledam malega zverkolina, kako divja zunaj) ...

Kljub vsemu pa je včasih težko ločiti med pozitivnimi in negativnimi odpori (to je zdaj povsem moja terminologija). Pozitivni odpori so tisti, ki nam izboljšajo počutje, ko jih premagamo. Negativni so pa tisti, po katerih se nič kaj bolje ne počutimo. Sama sem včasih v dvomih, ali naj grem s kom, ki ga dolgo nisem videla, na pijačo. Dolgo omahujem in potem, ko sedim s to osebo na kavi, včasih ugotovim, da si nimava pravzaprav ničesar za povedat, in se potem počutim čisto izžeto in mi je žal, da se nisem bolj poslušala.

Če povzamem tolje svoje jutranje razmišljanje - premagovanje odporov nam pomaga, da osebnostno zrastemo, se bolje počutimo in imamo več energije, vendar je treba včasih pretehtati, če gre za odpor, pogojen z lenobo, ali za odpor, pogojen s tehtnejšimi vzroki. Pa tudi premagovanje teh odporov nam pomaga, da zrastemo - če imam odpor iti z nekom na kavo, mi to pove, da moram ugotoviti, kaj me pri tej osebi moti in če vidim, da nimava ničesar skupnega, jo lahko izpustim iz svojega življenja.

Does it make any sense?

[caption id="attachment_78" align="aligncenter" width="300" caption="Mijav"][/caption]

Ni komentarjev:

Objavite komentar