Živim za devetimi gorami in devetimi vodami. Imam tri sosede, ki jim sicer ne vidim na dvorišče, vidim pa strehe njihovih hiš. Za hišo raste gozd, zraven hiše se razprostirajo travniki, pred hišo pa se vije potok.
Krošnje dreves šelestijo v vetru, letos je veliko več ptičovja kot lani in mali perjavčki že ob svitu neumorno ščebetajo. Pogosto diši po sveže pokošeni travi ali pa po senu.
Pa vendar me vsako jutro zbudi ... radio :D Sosed se vstaja ob svitu in ker večino dneva preživi na dvorišču ob delu, si vsako jutro, točno ob 6.00, prižge radio. Če se ne bi sama zbujala malo pred šesto, bi imela zastonj bujenje. Tako pa imam pač jutranjo glasbeno podlago.
Izbor radijskih postaj je različen - od takih, ki vrtijo popularno glasbo, do ARS-a in Ognjišča. Še posebej hvaležna sem, kadar lahko ob nedeljah poslušam mašo.
K tej idili pa je treba dodati še brnenje in vonj izpušnih plinov traktorjev, ki so bili narejeni malo po drugi svetovni vojni, kosilnice (tiste velike slavne "be-če-eske") in pa seveda motorne žage (aka motorke). In vonj po dimu (tudi v teh vročih dneh) - kmetje imajo neko manijo požiganja travnikov. Zažgejo nek kos tal, kjer jim rastje ni najbolj všeč, in to potem skoraj ves dan tli, po vasi se vali dim in draži sluznico. Bojda potem tam zraste lepša trava. Vse je seveda nadzorovano ... Ob kozarčku ali flaši pristne domače šmarnice.
Pa tu še sploh nisem omenila vaških posebnežev, ki se pogovarjajo sami s sabo, stojijo na dvorišču in kričijo ali pa tako kot vsako popoldne zadnjih 30 let psujejo ženo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar