Kupiti ali posvojiti

S So-šefom veva. da bova slej ko prej imela dva kosmatinca. Ko je bil Glasnhov še mali grizolin, sva si rekla, da počakava, da mulc odraste in ko bo spedenan, dobi družbo. Mulc bo marca dopolnil dve leti. Ni še odrasel, je pa precej spedenan. No, na povodcu ne vleče, sparkira se tudi na ukaz, pa pride tudi, ko ga pokličem (če ni kje kaj preveč zanimivega ...) ;)

Želja po novem kosmatincu je velika. Srce in glava se vztrajno prerekata. S So-šefom se strinjava, da je prostor še za enega. Da mora biti punca in da bo (diskriminatorno) sterilizirana. Ne moreva pa se odločiti, ali bi novo kosmatinko posvojila ali kupila.

Nakup ima svojo prednost - spoznala bi njene starše, vedela, kaj pričakovati in izbrala bi pasmo čisto po najinem okusu (tj. cane corso ali pa bordojska doga), vzgojo in sobivanje bi začela že z mladičkom.

Pri posvojitvi pa sva naklonjena predvsem hrtom, ker so simpatični, vizualno zelo drugačni od Glasnhova, živahni, za nameček pa bi tako eni kosmatinki dala prijazen dom. Če bi bila hrtica črna, bi pa bila videti kot Glasnhovova senca ;) Sicer nama hrti niso bili nikoli kaj posebej simpatični, dokler nisva spoznala dveh hrtjih gospodičen, ki sta nama s svojimi štrlečimi ušesi in vitko postavo takoj prirasli k srcu.

Pa tudi Glasnhov je navdušen nad vsemi živimi bitji.

Zaenkrat tehtava razloge za in proti. Preden se pa odločiva, pa bova šla v živo pogledat in ene in druge.