Od besed k dejanjem

Včeraj sem si po dolgem času zaželela popoldanskega teka. Za spremembo z glasbo. Nove slušalke sem si kupila že prejšnji teden. Kljukica. Morala sem samo še najti MP3 ključek. Po kakšnem slabem letu neuporabe ga seveda nisem uspela najti. Imela sem ga pred očmi, lahko bi prijela zanj, vendar mi možgani niso hoteli izdati informacije o njegovi lokaciji. Damn!

Motivacija mi je začela drastično upadati. Potem pa sem ugotovila, da lahko slušalke priklopim na mobitel (ja, vem - res huda znanost). In sem šla. Z Glasnhovom in glasbo veselo gor in dol po okoliških gozdovih in travnikih. Bilo je poživljajoče & sproščujoče hkrati.

Danes pa sem prijavila na 13. Mali kraški maraton (21 km). Tako. Fiksno. Grem :) In se neizmerno veselim. Na našem zadnjem izletu sem se namreč zaljubila v Kras. Komaj čakam, da začutim tisto pozitivno energijo, ki običajno vlada na tekaških prireditvah.

Zdaj se moram še samo privadit na tek brez kilskega flexi povodca v roki :) Sicer me bo ves čas zanašalo ;) ;)

Kupiti ali posvojiti

S So-šefom veva. da bova slej ko prej imela dva kosmatinca. Ko je bil Glasnhov še mali grizolin, sva si rekla, da počakava, da mulc odraste in ko bo spedenan, dobi družbo. Mulc bo marca dopolnil dve leti. Ni še odrasel, je pa precej spedenan. No, na povodcu ne vleče, sparkira se tudi na ukaz, pa pride tudi, ko ga pokličem (če ni kje kaj preveč zanimivega ...) ;)

Želja po novem kosmatincu je velika. Srce in glava se vztrajno prerekata. S So-šefom se strinjava, da je prostor še za enega. Da mora biti punca in da bo (diskriminatorno) sterilizirana. Ne moreva pa se odločiti, ali bi novo kosmatinko posvojila ali kupila.

Nakup ima svojo prednost - spoznala bi njene starše, vedela, kaj pričakovati in izbrala bi pasmo čisto po najinem okusu (tj. cane corso ali pa bordojska doga), vzgojo in sobivanje bi začela že z mladičkom.

Pri posvojitvi pa sva naklonjena predvsem hrtom, ker so simpatični, vizualno zelo drugačni od Glasnhova, živahni, za nameček pa bi tako eni kosmatinki dala prijazen dom. Če bi bila hrtica črna, bi pa bila videti kot Glasnhovova senca ;) Sicer nama hrti niso bili nikoli kaj posebej simpatični, dokler nisva spoznala dveh hrtjih gospodičen, ki sta nama s svojimi štrlečimi ušesi in vitko postavo takoj prirasli k srcu.

Pa tudi Glasnhov je navdušen nad vsemi živimi bitji.

Zaenkrat tehtava razloge za in proti. Preden se pa odločiva, pa bova šla v živo pogledat in ene in druge.

Zarečen kruh

Šefica: Mišek, bova midva najinemu kužiju pustila, da gre na posteljo in na kavč?

Šef: Najin pes je absolutno prevelik za kaj takega.


Šefica: Hmm ... Pa ga res ne bi spustila gor, da bi se malo pocartal?

Šef: Ne. Ni dovolj prostora. Pes je za na tla.

Šefica: Ok. No, saj si lahko še vedno premisliva.

Šef: Lahko, ampak si ne bova.

Leto in pol kasneje:

Zdrava večerja

Zelo rada kuham (in jem). In zelo rada imam recepte, ki so preprosti in s katerimi lahko pospravim kuhinjske omarice. Če so pa za povrhu še zdravi, pa toliko bolje :)

Že nekaj časa se mi v omari valja zavoj suhehga sadja. Na spodnji polici pa je (poleg vsega drugega) prosena kaša. Najprej sem poguglala žnj receptov za prosebo kašo s suhim sadjem. Odpadli so vsi recepti, ki so vključevali namakanje in pečenje. In nastala je preprosta kuhana kaša.

Talole je šlo:

Skodelico ((Pravzaprav sem za merico uporabila lonček za sufle, ki ima manjši volumen kot klasična skodelica)) prosene kaše sem prelila z dvema skodelicama sojinega mleka in postavila na štedilnik. Potem sem narezala skodelico suhega sadja (imela sem suhe hruške, kakije, slive in jabolka) in ga primešala kaši. Dodala sem še vaniljo in cimet. Pustila sem, da je vrelo na nizkem ognju in prilila še dve skodelici sojinega mleka, ker je suho sadje popilo tekočino.

Ko je bila kaša že skoraj kuhana, sem izključila štedilnik, pokrila lonec in pustila, da stoji približno 15 minut. Vmes sem preverila, če je še treba priliti tekočine in prilila še kakšno skodelico sojinega mleka.

Kaše nisem sladkala, ker nisem vedela, koliko sladkobe bo oddalo suho sadje. Ko sem jo mlačno servirala sem jo prelila z agavinim sirupom.

Namesto sojinega mleka lahko uporabite kravje ali katero koli drugo.

Namesto suhega sadja lahko na koncu primešate naribana jabolka.

Namesto agavinega sirupa pa lahko sladkate z medom ali sladkorjem (ali ničemer).