Nekatere stvari se nikoli ne spremenijo

Ta vikend sem prvič spekla torto - takšno tapravo, kompaktno, okrašeno ... Na svoj izdelek sem bila zelo ponosna. Gostje so jo hvalili - črno črno barvo biskvita, belo kremo, čokoladni obliv ... Tudi slavljenec je bil nadvse zadovoljen.

Moja mati pa ... Ko so vsi hvalili in je tašča spraševala, kako sem naredila biskvit, je moja mati navrgla, da je torta "v redu" in (še preden je vdihnila) začela pripovedovati, kako dobre rolade peče in kako jih takoj zmanjka ...

Tašča in tast sta pa takoj po torti, ko sem na mizo začela nositi plošče s siri, namazi in narezkom ter dvemi vrstami sveže pečenega domačega kruha, izstrelila, da bi tu zraven super pasal biftek (ki sta ga zjutraj kupila pol kg (!?!) in sta ga hotela prinesti zraven, pa midva nisva dovolila, ker sva bila midva (!) gostitelja), moja mati pa takoj zatem - joj, to bi pa jaz tudi jedla ...

Tast pa je še navrgel, da tisto temno s semeni zanj ni kruh ...