Zvečer me je pa še čakala pasja šola. In ker dragi ni mogel zraven, bi morala it sama. Kar bi bilo ok, če si ne bi že ves čas delala problema s parkingim - ker je gužva in jaz edina ne bom mogla najt dovolj prostora ...
Ampak - vragec v meni ni dal miru. In popoldne sem se sestavila skupaj, stuširala, z Glasnhovom malce povadila in ŠLA v šolo :)
Tam je seveda bila huda gužva, avti parkirani vsepovprek ... Nič hudega. Vsi so mi kar ponujali pomoč in po njihovem nasvetu sem pustila kar na sredi, ključe pa notri :) Na koncu pa našla avto lepo parkiran najbolj v kot. Pa so mi spet kar sami od sebe ponudili pomoč, ko sem ga spravljala ven.
Piece of cake.
V glavnem - izlazalo se je, da če tudi se moj največji (trenutni) strah uresniči, da to ni konec sveta, ker se na koncu vse spelje.
Sem pa kar malo hecna sama sebi - pri prvih urah me je skrbelo, da ne bom obvladala psa v družbi drugih psov in ljudi na poligonu, ko sem ugotovila, da s tem ni težav, pa sem si ustvarila problem s parkiranjem, ki je zdaj tudi razrešen.
In zdaj se sprašujem, kaj sledi?
1 komentar: