Hitro, hitreje

Iz najstnice, ki je lahko ves vikend preležala pred tv-jem, sem se razvila v mlado žensko, ki več kot dve uri (max) ne zdrži na kavču. In to mi je zelo všeč :)

V zadnjih mesecih, odkar vsak 4-krat na teden zjutraj redno tečem, se vmes še povzpnem na kakšen hrib(ček) in malce pazim na hrano, tudi nimam več napadov zaspanosti. Včasih se mi je namreč dogajalo, da sem bila sredi dneva tako zaspana, da sploh nisem mogla delati ali pa sem delala ekstremno počasi.  Zdaj se mi to zgodi izjemno poredko.

Poleg teka mi pomagajo tudi aktivnosti, ki jih imam po novem na urniku - 1x na teden joga in 2x na teden šola z Glasnhovom.

To zadnje je sploh poseben izziv - kako obvladati sebe in kljub negotovosti in vsem strahovom nastopiti samozavestno, mirno in odločno ter usmerjati psa. Mislim, da vem, zakaj me je življenje postavilo pred ta izziv. V zadnjih letih sem namreč razvila "zen"-odzivanje na konfliktne situacije. To pomeni - vdihni, malo počakaj, premisli, vzemi si čas in šele nato mirno izrazi svoje stališče.

No, pri psu to absolutno ne funkcionira, ker moram odreagirati v trenutku, biti moram prepričana vase (torej brez pomislekov) in se v trenutku premaknit naprej.

Prav tako odpadejo izgovori, da ne zmorem, sem (fizično) prešibka in podobno. Dejstvo je, da moram in pika. In posledica je - da ZMOREM :)

Pravo nasprotje pa je joga. Tam me pa ob vsej umirjenosti in počasnosti boli glava, imam krče, bolijo me mišice ... Prav hecno, čeprav mislim, da se bo čez čas tudi to naštelalo.

Kavč vs. delo = kruh

Danes sem utrujena in razmišljam, če bi se lahko izgovarjala na vreme ...

Čeprav sem do vratu v delu (ali pa ravno zato), sem danes na hitro ustvarila pirin kruh brez kvasa, pečen na zeljnih vehah. Prednost peke brez kvasa je zagotovo predvsem v času - takoj, ko sem zmešala sestavine, je kruh že potoval v vročo pečico.

Testiranje

Življenje je en tak hecen proces. Ko se mi zdi, da sem se izkopala iz jame, se spet postavila pokonci, zaživela še bolj polno kot prej in prišla do celega kupa novih koristnih spoznanj pa ...

Mah, včerajšnji dan se je začel lepo - stranka mi je obljubila, da mi nakaže dolgo pričakovan denar, potencialnim partnerjem/naročnikom sem poslala mejle, v katerih sem ponudila svoje storitve ... Skratka, imela sem občutek, da življenje teče in da sem polna novih idej.



Potem pa - nakazilo je prišlo, vendar le desetina dolgovanega denarja, ena od potencialnih strank pa mi je odgovorila na mejl in me nahrulila, kako si drznem pisati njim (!), ki so tako veliko ugledno podjetje in da prav gotovo niso dobrodelna organizacija ...

Po začetnem šoku sem se zavedla, da ta mejl pravzaprav ni bil namenjen meni oz. pove veliko več o njegovem avtorju kot pa o meni. Nisem si mogla kaj, da ne bi odgovorila - da se mi zdi odziv neprimeren in da gotoov ne pritiče človeku, ki je zadovoljen s svojim delom in življenjem ter da si ne želim (več) sodelovati z njimi.

Nato mi je ta prepotentni gospod posla še en mejl, v katerem je v še malo bolj agresivnem tonu opisal, da kaj pa pričakujem od tako oh in sploh podjetja, da oni dnevno dobijo vsaj 20 takih mejlov itd. itd.

No, seveda nisem več odgovarjala. Ampak - velepomembni gospod se je čutil poklicanega, da napiše še en (!) mejl, v katerem je na dolgo in široko bruhal žolč in razlagal o D. Trumpu, realnem poslovnem svetu pa še pojasnil mi je, da bom v roku enega leta propadla, tako kot 40 % malih podjetij ...

Vse skupaj me je malce potlačilo in to predvsem zaradi plačilne nediscipline, napad prek mejla je bil pa le pika na i.

Ampak danes sem se odločila, da se ne dam - in se naročila frizerju :)

Jesen in novi začetki

Letos sem bila že tako naveličana poletne vročine, ko sem bila ves dan ujetnica stanovanja, da sem že prav hrepenela po jeseni.

Prejšnji teden sem med prevajanjem naletela na odlomek, ki se je odvijal jeseni. Avtorica je tako slikovito opisala šelestenje listja, rumenorjave in rdečkaste odtenke, vonj vlažnih gozdnih tal, žar jesenskega sonca ... Kar vonjala sem jesenski gozd.

Zdaj sem prav vesela, ker se je shladilo in je zjutraj zunaj meglica.

Občutek imam, da prihaja plodnejši del leta in da je težji del za mano. Bolj sem pripravljena na nove izzive.

Ta teden sem izjemno ponosna nase, ker sem po enem letu skrivanja (za So-šefovim širokim hrbtom), prevzela povodec in se z Glasnhovom vpisala v pasjo šolo. Ugotovila sem, da se ukvarjam z zelo neutemeljenimi strahovi in po prvi uri na poligonu sem se počutila kot zmagovalka. Bila sem polna energije in zagona :)

Spoznanje tega tedna je (ponovno) - premagovanje odporov in strahov pripelje do osebnostnega napredka in mi da občutek, da zmorem!